Zadnje čase so v Sloveniji vse bolj popularne alternativne naložbe. Zaradi svoje netransparentnosti, kompleksnosti in predvsem neizkušenosti slovenskih investitorjev z njimi so alternativne naložbe v očeh mnogih postale varna in zelo donosna naložba. Vendar ni čisto tako.
Alternativne naložbe obstajajo že desetletja, gre pa za nekoliko drugačen način financiranja projektov oziroma podjetij. Ko gre podjetje na borzo po sveži kapital (ali v obliki izdaje delnic, obveznic ali kakšnih drugih načinov financiranja), mora ustrezati zahtevam regulatorja. To je pogosto kar velik zalogaj, predvsem za manjša podjetja. Zahteve regulatorjev so velike, saj podjetja tako zbirajo sredstva celotne investicijske javnosti, torej tudi od majhnih investitorjev.
Veliko podjetij zato izbere drugo pot in ta je lahko alternativna naložba. V bistvu je vsak podjetnik, ki je za zagon svojega podjetja dobil zunanje financiranje, pa naj bo to družina, prijatelji ali kateri drug partner, ustvaril alternativno naložbo. Načelno so vsi start-upi, ki pridobijo zunanje financiranje, del alternativnih naložb. Tudi tako imenovani hedge skladi, ki uporabljajo veliko različnih trgovalnih strategij na borzah, so alternativne naložbe. Hkrati med alternativne naložbe spada tudi vaša nepremičnina, če jo oddajate.
Večji institucionalni investitorji, ki imajo zares dolgoročno investicijsko dobo, že kar nekaj časa investirajo v alternativne naložbe, saj si z njimi še dodatno razpršijo tveganje. Vključitev več med seboj nepovezanih naložb je dobra ideja, ki se je seveda dobri investitorji zavedajo. Vendar je pri dodajanju alternativnih naložb kljub temu treba biti še previdnejši, saj so tveganja bolj specifična.
Načelno so vsi start-upi, ki pridobijo zunanje financiranje, del alternativnih naložb. Tudi tako imenovani hedge skladi.
Ko govorimo o tveganju v alternativnih naložbah, se moramo zavedati, da obstaja veliko različnih, nekatere prav z namenom ohranjanja vrednosti premoženja. Kljub temu pa ne smemo pozabiti na volatilnost same naložbe – kako močno nihajo donosi naložbe iz meseca v mesec ali iz leta v leto. Ker so v večini primerov donosi alternativnih naložb znani vsake tri mesece, je malo težje njihovo volatilnost primerjati z naložbami, kjer vsak dan vidimo njeno ceno in donose.
Pri tem moramo biti pozorni, saj se nam lahko zdi alternativna naložba precej varnejša kot navadna naložba na borzi prav zaradi redkosti objave vrednosti. Če vidimo vrednost naložbe samo štirikrat na leto, izračunane pa so na točno določen dan, se pogosto zgodi, da je volatilnost videti nizka, čeprav so bili mogoče vmesni padci naložb precej večji. Daljše ko je obdobje poročanja vrednosti naložb, težje ocenimo tveganost oziroma volatilnost te naložbe.
Pri izbiri alternativne naložbe in tudi pri drugih naložbah moramo najprej ugotoviti, ali je nakup smiseln z vidika diverzifikacije – ali bo dodana naložba pripomogla k znižanju skupne tveganosti ali zvišala donos vašega portfelja. Če že imate večino sredstev v nepremičninah, je investiranje v nepremičninski alternativni sklad nesmiselna odločitev, saj je izpostavljenost portfelja do nepremičnin že visoka.
Pri investiciji v alternativne naložbe dobro razmislite o vseh mogočih tveganjih.
V večini primerov je investicija v alternativnih naložbah zelo nelikvidna in do sredstev lahko dostopamo samo nekajkrat na leto, pogosto pa so sredstva prvih nekaj let zaklenjena in do njih sploh ne moremo. To je ena ključnih prednosti za upravljavce takšnih skladov, saj vedo, da sredstva ne bodo odtekla iz sklada v prvih nekaj letih, hkrati pa imajo investitorji onemogočen prost dostop do svojih sredstev v takšnem skladu. V nasprotju s klasičnimi naložbami na borzi ali v vzajemnih skladih je v primeru alternativnih naložb denar v večini primerov zelo nelikviden in je do njega težko dostopati, dokler ne poteče neko vnaprej določeno obdobje.
V zadnjih nekaj letih pa so alternativne naložbe postale vse dostopnejše tudi manjšim investitorjem, pred tem so bile bolj namenjene večjim institucionalnim investitorjem ter premožnejšim družinam in posameznikom. Nova evropska zakonodaja je upravljavcem alternativnih skladov omogočila, da sredstva zbirajo tudi od manjših investitorjev, če so ti dobro poučeni, kar v praksi pomeni, da morajo imeti malo več premoženja (recimo 50 tisočakov), podpisati pa morajo tudi več izjav o zavedanju glede tveganosti naložbe.
Pri alternativnih naložbah so stroški lahko veliki. Ker gre načelno za kompleksnejše investicijske pristope, so upravljavske provizije pogosto višje, hkrati pa so v veliko primerih vezane na uspešnost sklada oziroma upravljavca. Ponudniki, ki zagotavljajo takšne naložbe, zaračunajo tudi vstopne stroške, ki so prav tako lahko zelo visoki, tudi šest odstotkov.
Kombinacija visokih vstopnih provizij, upravljavskih stroškov in deljenja dobička na koncu pomenijo, da investitorjem ostane le delež donosov, ki jih upravljavec res doseže. Če so ti donosi superiorni, potem seveda za te donose ni problem tudi malo več plačati, vendar se prepogosto zgodi, da donosi alternativnih naložb razočarajo.
Prepogosto se dogaja tudi, da so izpostavljeni samo uspešni alternativni skladi oziroma naložbe, neuspešnih pa nikjer ne zaznamo. Tisti res najboljši so tako ali tako za zunanje investitorje zaprti, saj svoja sredstva raje investirajo in tako dosegajo visoke donose – preveč sredstev v upravljanju je lahko pogosto težava pri zagotavljanju zares dobrih donosov.
Obstajajo pa tudi preprostejše rešitve investiranja v alternativne naložbene razrede. Že več let obstajajo nepremičninski skladi oziroma podjetja, ki kotirajo na borzi, imenujejo se REIT (angl. »Real Estate Investment Trust«). Z nakupom delnice takšnega nepremičninskega podjetja smo soudeleženi pri vseh dividendah, ki jih podjetje izplača iz prejetih najemnin iz nepremičnin, ki jih ima v lasti. Zelo preprosto lahko investiramo tudi v surovine, čeprav so stroški lahko kar visoki.
Vse pogosteje so tudi alternativne investicijske strategije oblikovane v sklade, ki kotirajo na borzi (tako imenovani ETF-i). Prek njih lahko dobimo repliko donosnosti hedge skladov, ki uporabljajo različne investicijske in trgovalne strategije. Strategije, ki sledijo trendom na borzah (tako imenovane momentum strategije), so že več let dostopne investitorjem po svetu.
Ko se boste odločali za investicijo v alternativne naložbe, dobro premislite o vseh možnih tveganjih, ki so v ozadju projekta oziroma strategije, kako sama naložba ustreza vašemu investicijskemu profilu, kakšni so dejanski stroški in ali boste svoj denar lahko imeli v tej naložbi vezan, če so sredstva prvih nekaj let zaklenjena.
Sprva objavljeno v Delovi prilogi Svet Kapitala